Predstavitev: OSNOVNI PODATKI O ZAVODU:
OŠ dr. Franja Žgeča Dornava, Dornava 136/a, 2252 Dornava,
tel.: +386 2 621 2880,  02 754 0060, 031 741 330
Elektronski naslov: o-fzdornava.mb@os-dornava.si
Spletna stran: www.os-dornava.si
TR: SI56 0110 0600 8339 986

Davčna številka: SI 31182194

Ravnatelj:  Iztok Hrastar, profesor razrednega pouka
telefon:02 754 0065

ENOTA VRTEC Dornava 136/a, 2252 Dornava
Telefon: 02 754 00 60
Mobilna številka: 031 741 330
Vodja vrtca: Karmen Ciglar

Svetovalna služba: mag. Tanja Horvat Baum
telefon: 02 621 2882

Knjižnica: Valerija Lenart
Mobilna številka: 031 787 597

Tajništvo: Mira Vesenjak
02 754 00 60

Računovodstvo: Špela Golob
telefon: 02 755 0911

Delovni čas:

Tajništvo:

DAN OD DO OD DO
ponedeljek 7.00 10.15 10.45 15.00
torek 7.00 10.15 10.45 15.00
sreda 7.00 10.15 10.45 17.00
četrtek 7.00 10.15 10.45 15.00
petek 7.00 10.15 10.45 13.00

Računovodstvo:

DAN OD DO OD DO
ponedeljek 6.00 10.15 10.45 14.00
torek 6.00 10.15 10.45 14.00
sreda 6.00 10.15 10.45 16.00
četrtek 6.00 10.15 10.45 14.00
petek 6.00 10.15 10.45 12.00

Malica od 10.45 do 11.15

Organizatorica prehrane: Nataša Šterman

DRUGI ZAPOSLENI NA OŠ dr. FRANJA ŽGEČA DORNAVA

Špela GOLOB Računovodkinja
Mira VESENJAK Poslovna sekretarka
Damir Kavaš Hišnik
Brigita LJUBEC Kuharica
Klavdija ŠMIGOC Kuharica
Janja KRAJNČIČ Spremljevalka
Ksenija Ilich Spremljevalka
Dragica MAJCEN Čistilka
Marija MERNIK Čistilka
Helena OSTERC Čistilka
Renata PUKŠIČ Čistilka

_______________________________________
Ustanoviteljica: občina Dornava
Šolski okoliš: območje Občine Dornava.

dr. Franjo Žgeč

se je rodil v Dornavi 11. aprila 1896. Po študiju slavistike, francoščine in pedagogike na FF v Ljubljani je LETA 1923 napisal doktorsko disertacijo z naslovom PROBLEMI VZGOJE NAJŠIRŠIH PLASTI NAŠEGA NARODA. Delo je vzbudilo velik odmev tako v pedagoški teoriji in praksi, kot  tudi v politični, socialni in kulturni javnosti. Izpopolnjeval se je v laboratoriju eksperimentalne pedagogike na Sorboni v Parizu in na inštitutu J. J.  Rousseau Ženevi, kjer je navezal stike z znanimi evropskimi pedagogi takratnega časa. V letih od 1924 do 1950 je služboval na OŠ na Prevaljah, na učiteljišču in v gimnazijah v Mariboru, na Ptuju in vCelju. Bil je ustanovitelj Akademskega socialno -pedagoškega krožka v Ljubljani, idejni vodja in aktivni član Pedagoške centrale v Mariboru in sourednik pedagoške revije Popotnik.
Je pionir pedagoške sociologije na Slovenskem. Svoje članke in razprave je objavljal v različnih revijah in časopisih in poleg doktorske disertacije objavil še samostojno delo: ALI SPOLNA VZGOJA RES NI POTREBNA?  Dr. Franjo Žgeč je bil pedagoški teoretik in praktik, humanist z izjemno razvitim socialnim čutom, marksist in sposoben prenašati napredne ideje med slovensko učiteljstvo. Umrl je v Celju, 31. avgusta 1961.
(povzeto po Enciklopediji Slovenije14. zv. – Wi – Ž)

HIMNA ŠOLE
Učitelji na šoli vsi,
le eno žugajo nam ti,
še in še pravic živi
od šole je pa večje ni.
NEKJE V BLIŽINI SO LJUDJE,
KI PO ZNANJU TOŽI JIM SRCE,
NAM PA ZJUTRAJ VSTATI NI,
KER ŠOLA GROZNA SE NAM ZDI.
Le kdo se šole veseli
in kdo počitnic ne želi?
Še učitelja zmrazi,
ko šolski zvonec zazvoni.
KO PA POGLEDAM V DRUGO STRAN,
VIDIM SVETLEJŠI, LEPŠI DAN,
KLJUB TEMU, DA NAM VČASIH NI,
JE TISTA, KI NAS SKUP DRŽI!

POSLUŠAJTE HIMNO

Besedilo: Anja Čuš
Glasba: Damjan Šegula
Himna naše šole je nastala v letu 2005 pri pouku Državljanske vzgoje, ko so učenci spoznavali poglavje o pravicah otrok. Mentorica je bila učiteljica Majda Anzelc. Himno šole na različnih prireditvah prepevata naša zbora, ki ju vodi zborovodkinja Metka Zagoršek.

NEKAJ ZGODOVINE…

Naša šola je bila ustanovljena leta 1824 kot neobvezna enorazrednica, 1827 pa je postala občinska šola. Število učencev se je večalo in postopoma je postajala dvo, tro in štirirazrednica. Leta 1938 je bila že 6-razredna z dvema oddelkoma višje ljudske šole. Po osvoboditvi, leta 1945 je dobila vseh 8 razredov. Šolska zgradba se je v teh 100 letih spreminjala, dvakrat so jo prezidali in dogradili, pouk so imeli tudi v prostorih Zadružnega doma, v kletnih prostorih učiteljskega bloka in nekaj časa tudi v Gasilskem domu. Večalo se je število učencev in v 60-tih letih je šolo obiskovalo okrog 350 učencev. Pouk so imeli v treh izmenah. Zaradi težkih pogojev dela se je menjaval tudi učiteljski kolektiv. V letu 1969 so začeli razmišljati o novi šolski zgradbi, ki so jo začeli graditi 1973 leta in dokončali 1975 leta.

To je bila velika pridobitev za učence in učitelje. Veselili so se nove šole, telovadnice in vrtca. Pogoji za delo so se izboljšali, saj so se iz neprimernih prostorov preselili v novo, lepo in prostorno šolo. Namesto v treh izmenah so imeli pouk samo dopoldan. Izboljšal se je tudi učiteljski kader. Ker so se izboljšali delovni pogoji, ni bilo več potrebe, da bi učitelji odhajali na druge šole. Proti koncu leta 1999 smo pričeli s poukom športne vzgoje v večji in na novo opremljeni telovadnici. Leta 2000 smo obnovili sanitarije, kurilnic in dokončali prizidek z upravnim traktom.

Leta 2001 smo zaključili z obnovo šolske stavbe.  Dokončno smo opremili vse učilnice na predmetni stopnji, na razredni stopnji mize in stole, računalniško učilnico in knjižnico. V letošnjih počitnicah pa smo posodobili še šolsko kuhinjo. Veliko smo pridobili, imamo lepo novo šolo, na nas pa je, da to pridobitev dobro izkoristimo.