Dr. Franjo Žgeč
se je rodil v Dornavi 11. aprila 1896. Po študiju slavistike, francoščine in pedagogike na FF v Ljubljani je LETA 1923 napisal doktorsko disertacijo z naslovom PROBLEMI VZGOJE NAJŠIRŠIH PLASTI NAŠEGA NARODA. Delo je vzbudilo velik odmev tako v pedagoški teoriji in praksi, kot tudi v politični, socialni in kulturni javnosti. Izpopolnjeval se je v laboratoriju eksperimentalne pedagogike na Sorboni v Parizu in na inštitutu J. J. Rousseau Ženevi, kjer je navezal stike z znanimi evropskimi pedagogi takratnega časa. V letih od 1924 do 1950 je služboval na OŠ na Prevaljah, na učiteljišču in v gimnazijah v Mariboru, na Ptuju in vCelju. Bil je ustanovitelj Akademskega socialno -pedagoškega krožka v Ljubljani, idejni vodja in aktivni član Pedagoške centrale v Mariboru in sourednik pedagoške revije Popotnik.
Je pionir pedagoške sociologije na Slovenskem. Svoje članke in razprave je objavljal v različnih revijah in časopisih in poleg doktorske disertacije objavil še samostojno delo: ALI SPOLNA VZGOJA RES NI POTREBNA? Dr. Franjo Žgeč je bil pedagoški teoretik in praktik, humanist z izjemno razvitim socialnim čutom, marksist in sposoben prenašati napredne ideje med slovensko učiteljstvo. Umrl je v Celju, 31. avgusta 1961.
(povzeto po Enciklopediji Slovenije14. zv. - Wi - Ž)
