SPREMEMBE v svetu narekujejo tudi spremembe v šolstvu in v današnjem času predstavljajo stalnico. Slovenska osnovna šola se posodablja in prav je, da spremembam sledimo tudi mi. Nova spoznanja in razvoj na vseh področjih človekovega delovanja nam kažejo, katera znanja, kompetence in veščine je potrebno razvijati pri mladem človeku. Razvijali bomo kompetence za vseživljenjsko učenje in aktivno vlogo vsakega učenca v vzgojno-izobraževalnem procesu. Trudili se bomo za uspešno odzivanje v vse bolj zapletenem svetu prihodnosti.
KAKOVOST pouka predstavlja področje, ki mu bomo namenili veliko pozornosti. Poleg vsebinskih novosti se pomembno spreminjata učiteljeva in učenčeva vloga. Učitelj ni več le »prenašalec« gotovega znanja in učenec ne le pasiven udeleženec v procesu poučevanja. Kakovostno učenje je tisto, ki učenca celostno, miselno in čustveno aktivira. Učiteljeva naloga je, da učencem omogoči razvoj miselnih strategij, kritičnega razmišljanja in kritičnega presojanja ter vrednotenja lastnega znanja. Učenci pa bodo ob lastnih aktivnostih razvijali soodgovornost za svoje dosežke. Pozornost bomo usmerjali ne le v to, KAJ bomo otroke (na)učili, ampak tudi na to, KAKO bomo to počeli.
ODNOSI IN SODELOVANJE predstavljata kategoriji, ki ju težko ločimo. Sodelovanje prispeva k boljši klimi, boljšim odnosom in posledično tudi k boljšim rezultatom. Odnosi in sodelovanje v šolskem polju temeljijo na nekaterih zakonitostih sodelovanja in sobivanja, pa vendar so hkrati nekaj nepredvidljivega, situacijskega, nekaj, čemur je potrebno posvečati veliko časa in previdnosti. Oblikujejo se na vseh področjih šolskega dela, načrtovano, pogosto pa nenačrtovano in nepričakovano. Odvisno tudi od tega, kako sprejemamo sebe in druge, skratka, kako delujemo. Eno od novosti, ki v večji meri kot do sedaj, omogoča sodelovanje, predstavlja dokument Vzgojni načrt, ki nastaja na teoretičnih vzgojnih izhodiščih in na osnovi razmišljanja učiteljev, učencev in staršev. Zapisane vrednote je mogoče privzgajati le v primeru, da vsi, ki smo kakorkoli povezani s šolo, delujemo spoštljivo, pošteno in odgovorno, saj velja, da v največji meri učimo z zgledom.
Zavedamo se pomembnosti celostnega razvoja učencev tako na izobraževalnem kot vzgojnem področju, ki poteka tako v šolskem kot v domačem okolju. Starši s sodelovanjem s šolo pomembno prispevate k razvoju otrokovih vrednot in oblikovanju vrednotnega sistema.
V okviru avtonomije, ki nam jo omogoča izobraževalni sistem, se bomo trudili vnašati SPREMEMBE, ki vodijo v KAKOVOST pouka. Pozornost bomo usmerjali v prijazne ODNOSE, ki so rezultat dobrega SODELOVANJA. Verjamem, da nam bo skupaj uspelo. Le verjeti moramo.
Temeljne usmeritve, ki smo si jih zastavili v lanskem šolskem letu, bomo v prihajajočem šolskem letu nadaljevali in jih nadgrajevali. Poleg naštetih temeljnih usmeritev bomo v letošnjem letu dali poudarek na RAZVOJNEM NAČRTU OŠ dr. Franja Žgeča Dornava in na PRAVILIH ŠOLSKEGA REDA.
PRIORITETE V ŠOLSKEM LETU 2010/11:
• Dvig rezultatov učencev na NPZ
• Povečanje vključevanja učinkovitih didaktičnih sistemov v proces pouka
• Formativno spremljanje in ocenjevanje znanja
• Medpredmetno načrtovanje (6. in 7. razred)
• S kakovostnimi domačimi nalogami do boljšega znanja učencev
• Oblikovanje in uresničevanje pravil šolskega reda OŠ dr. Franja Žgeča Dornava
• Strokovni in profesionalni razvoj vseh zaposlenih
•Izboljšanje komunikacije na različnih področjih
• Sodelovanje s starši
• Doseči odzivnost tistih staršev, katerih otroci imajo disciplinske težave in druga vedenjska odstopanja
• Usposobiti strokovne delavce za reševanje vzgojne in disciplinske problematike (MEDIACIJA)
• Nadaljnje profesionalno in strokovno usposabljanje na osnovi ugotovljenih potreb
• Poglabljanje in nadgrajevanje že utečenih oblik sodelovanje s starši
• Skrb za ohranjanje dobrih materialnih pogoje za vzgojno izobraževalno delo
• Razvijanje demokratičnih odnosov med učenci in učitelji
OBLIKE DIFERENCIACIJE
1.-5. –razred:
- Učitelj pri pouku diferencira delo z učenci glede na njihove zmožnosti.
6. razred:
- nivojski pouk (do 25%) v homogenih učnih skupinah na treh ravneh zahtevnosti (MAT, SLO, TJA).
7. razred:
- nivojski pouk (do 25%) v homogenih učnih skupinah na treh ravneh zahtevnosti (MAT, SLO, TJA).
8. razred:
- nivojski pouk v homogenih učnih skupinah na treh ravneh zahtevnosti (MAT, SLO, TJA).
9. razred:
- razporeditev učencev istega razreda v heterogene učne skupine (MAT, SLO, TJA).
